Ob soočenju s sestro smrtjo, kot jo imenuje sv. Frančišek, se počutimo kot bi bili na odprtem morju: navdaja nas negotovost, celo strah, ker ne vemo, kaj se lahko zgodi. Morje nikoli ni čisto pri miru in nikdar ne veš, kako se valovi, tokovi, oblaki in vetrovi lahko obrnejo. Že v Svetem pismu je morje prispodoba za nestalnost, nezanesljivost, celo za zlo. Voda nas lahko posrka vase in ne izpusti, veter in tok nas lahko odneseta kdo ve kam, oblaki zastrejo obzorje in orientacija v hipu lahko odpove. Da, ker je smrt neznanka, kakor je nepredvidljivo odprto morje, se počutimo prestrašene, ko nastopi.
Toda naš cilj ni ostati na odprtem morju, v negotovosti in strahu pred prihodnostjo. Naš cilj je – kot smo slišali reči Jezusa v evangeliju (Jn 14,1-6) – biti »tam, kjer sem jaz«. To pomeni: v varnem pristanu, pri Jezusu in z Jezusom. Naš cilj je v Očetovi hiši, kjer nam je pripravljeno bivališče – rezervirano čaka na nas. Jezus je tako obljubil in Božja volja za vsakega človeka je, da bi bili tam. Morda nam je ta cilj kdaj zastrt, skrit ali drugače neznan. Toda ponujena nam je smer: Jezusa, ki pravi, da je »pot, resnica in življenje«. Sledimo mu, bodimo njegovi učenci in dosegli bomo ta cilj. Jezus obvlada vsako odprto morje, ki ga doživimo v življenju, ga umiri in tako utrjuje upanje.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul