Jezus blagruje apostola Petra zaradi njegove vere in nanjo zida občestvo, ki se zbira v njegovem imenu in sestavlja njegovo telo na zemlji. Kdor koli, lahko rečemo, veruje, da je Jezus Kristus – Maziljenec, Sin živega Boga, sestavlja Cerkev in Jezus deluje preko njega, mu poveri odgovornost v Cerkvi.
Resnično. Vera, kot jo je izpovedal apostol Peter – če povzamemo Jezusove besede –, ni sad človeškega prizadevanja ali truda. Vera je dana od zgoraj, od Očeta. Vse, kar je več od osebne molitve in premišljevanja Božje besede, je Božje delo v človekovem življenju. Sem spadajo mistične izkušnje in izredni darovi Svetega Duha. Tako nam pričajo menihi, ki so vse življenje posvetili molitvi in rasti v duhovnem življenju.
Petrova vera je zanesljiva kakor skala. Razumljivo, da vsak človek na svoj način izpove vero in po njej živi. Kadar pa nastopijo dvomi in vprašanja, kadar se nam vera zamaje ali je na preizkušnji zaradi neprijetnih izkušenj ali razočaranj, takrat potrebujemo oporno točko – nekoga, ki je zanesljiv. Človek potrebuje gotovost – predvsem v okolju, ki vere ne podpira.
Biti samorastnik v veri je ne samo redkost, ampak je tudi težko. Celo odločni apostol Pavel, učitelj narodov, se je brusil in oblikoval v občestvu, v družbi svojih sopotnikov. Kakor se lažje naučimo živeti in pridobivati znanje ob pomoči nekoga, ki ima že nekaj izkušenj za sabo in znanja, tako je tudi z vero. Občestvo, opora, zanesljiva oseba veliko pripomorejo k rasti v veri. Nekje se moramo počutiti varne, z nekom moramo biti zaupljivi, ko osebno rastemo in napredujemo. Že od prvega človeka dalje je jasno, da ni dobro biti sam.
Obenem pa ima tudi Jezus veliko vero v Petra, ko mu daje odgovornost zavezovati in odvezovati v Cerkvi in odpirati vrata v nebeško kraljestvo. Jezus zelo zaupa Petru, da bo prav presodil, kdo pripada Cerkvi in kdo ne. Jezus se zelo zanese na Petra, ko mu zaupa odgovornost odpreti vrata v odrešenje. V ta namen izbere tudi Pavla za svoje orodje in mu zaupa poslanstvo med poganskimi narodi in pričevanje pred oblastniki. Konec koncev je Božje volja, da se vsi odrešimo in pridemo v Božje bivališče, v njegovo kraljestvo. Kako je torej mogoče, da to Jezus zaupa človeku?
Človeško gledano je to res čudno. Toda v moči vere, da je Jezus Maziljenec in Božji Sin, je mogoče. Samo v veri, ki je trdna in zanesljiva kot skala, lahko mnogim odpremo pot in vrata v odrešenje. Samo v veri, ki se naslanja na izkušnjo in bližino z Jezusom – kakor pri Petru in Pavlu. To ni priložnost za zlorabo oblasti, temveč naše poslanstvo in naša odgovornost.
Gre torej za to, da ostanemo zvesti temu, kar smo se naučili pri Jezusu, in to zanesljivo pokažemo svetu, okolju, kjer smo. Gre za to, da dajemo dober in zanesljiv zgled.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul