Konec koncev je alternativa vedno ta: slediti Jezusu ali komu/čemu drugemu, vštevši sebe. Odločitev je naša. Tudi Petru je Jezus postavil to alternativo po neuspešnem ribolovu. Ni bilo prvič in verjetno tudi zadnjič ne. Odločitev za Jezusa se – očitno – mora zgoditi večkrat v življenju, morda celo vsak dan. In prav je tako, normalno je tako. Saj nismo angeli, ki jim je dano odločiti se samo enkrat in to za večno.
Namesto Petra, ki nastopa v evangeljskem odlomku (Jn 21,1-19), lahko damo sebe, lahko najdemo sebe. Je pač tako, da bo vsaki ideji, teoriji, smeri… nekdo sledil, se nekdo strinjal, nekdo odobraval. Peter je bil prepričan, da bo uspel tako, da bo lovil ribe. To je znal. A hkrati je to bil kot nekakšen beg ali vračanje nazaj. Vračanje v to, kar je bilo pred Jezusom, v to, kar je bilo brez Jezusa. Podobno kot ob prvem srečanju z Jezusom, tudi tokrat ni bilo uspeha.
Ne glede na to, ne glede na (ne)uspeh, ne glede na naše odločitve, se Jezus približa in vpraša, kako nam gre. Podobno kot pri učencih na poti v Emavs, se naredi tujca, ki najprej opazi, da nam ne gre, nato pa ponudi drugačno rešitev. Ko ne moremo več sami, se oprimemo marsikatere rešilne bilke. Ko se zavemo pomena ali posledic naše odločitve, ne spreglejmo Jezusovega obiska. Kakor koli nam že gre v življenju, se nam bo pridružil in poklepetal z nami o tem, kar se nam dogaja. Ne bo nas zapustil.
Podobno kot učenec, ki ga je Jezus ljubil, opazimo tudi mi razliko, opazimo Božji poseg, prepoznajmo Jezusa – predvsem ko mislimo, da nismo ničesar ujeli in bi se od sramu ali razočaranja najrajši skrili… in sledili neki svoji ideji, neki svoji varianti in smeri. Peter in njegovi sledilci so še vedno bili pod vtisom dogajanja na veliki petek. Še niso bili prepričani, še niso dojeli in mogli verjeti, da je vstal. V verskem ali katerem drugem dvomu se vedno lahko pojavi možnost, da naredimo korak nazaj tja, kjer smo bili prej in Jezusa še nismo poznali.
Ker Jezus ve, da v življenju ne gre vedno vse prav in da nas naša razočaranja lahko zanesejo v napačno smer, se želi znova in znova srečati z nami in osvežiti, obnoviti našo odločitev zanj. Ve, da se kriza v življenju zgodi, zato se približa in poskrbi, nas okrepi in se da spoznati. Konec koncev nam utrdi spomin, izostri voljo in odpira razum, da bi ga vedno znova prepoznavali, se spomnili nanj, se odločili zanj, se mu prepustili, skratka: ga imeli radi bolj kot vse.
Če pa imamo radi Jezusa, mu bomo sledili, ga bomo iskali in prepoznali – pa naj se zgodi kar koli. Naj nam ne bo nerodno, ne bodimo žalostni ali prestrašeni, ko nas Jezus vpraša po naši ljubezni do njega, po naši odločitvi zanj in po poslanstvu, ki nam ga je zaupal. Če sledimo njemu in ga imamo radi, ni strahu – naj se zgodi kar koli.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul