Sveti Duh je poosebljena Božja ljubezen, ker – kot smo slišali v evangeliju (Jn 15,26-27; 16,12-15) – nima ničesar svojega in ničesar ne zadržuje zase, ampak vse, kar prejme, daje. Tudi mi, konec koncev, smo vse prejeli od drugih in od Boga in ničesar ne bomo zadržali zase, ko napoči čas odhoda s tega sveta. Tudi mi smo poklicani k isti drži, kot jo ima Sveti Duh, ki je drža ljubezni.
Kateri sad Svetega Duha bi radi obrodili? Ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljívost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje? Katerega od njih nam primanjkuje in bi radi v njem zrastli? Katerega od njih bi radi oplemenitili? V katerem izmed njih bi radi dali dober zgled? Če prosimo in zanj delamo, nam bo Sveti Duh dal rasti in zoreti v njem. To je naše življenjsko poslanstvo, to je naše pričevanje, da obrodimo take sadove.
In Sveti Duh nam po povedal vse, kako rasti in kaj delati. On posreduje vso resnico, po njem prejemamo vse, kar je Božjega: od življenja dalje. V njem zmoremo vse, kar je Božjega: od molitve in dobrih del dalje. Ni je stvari, ki bi je ne zmogli po njem. Vsaka resnica, ki nam je ne posreduje, ni popolna, je piškava in lažna. Lahko si mislimo, da imamo samo mi prav in da je samo naš pogled pravilen in resničen. V Svetem Duhu ne bomo iskali svojega, kakor ljubezen ne išče svojega. V Svetem Duhu ne bomo posredovali sebe, ampak Božje, od katerega smo tudi mi vse prejeli.
Ko se nečesa želimo lotiti, nekaj dobrega začeti in končati, se nekaj odločiti – obrnimo se nanj. Kličimo ga in poslušajmo ga. Sprejmimo ga in spremenimo, kar je potrebno spremeniti, da bo Bogu všeč. Ko želimo moliti, slišati in doumeti Božjo besedo, o njej razmišljati in jo ponotranjiti, po njej živeti in ne vem kaj še vse dobrega narediti – kličimo najprej Svetega Duha. Iščimo njegov navdih, zavohajmo njegov vonj in mu sledimo. Navzemimo se tega vonja in naj vse okoli nas zadiši po njem.
Da, Sveti Duh je kot veter, za katerega ne vemo, od kod prihaja in kam gre. Lahko pa ga, če ga iščemo in si želimo, vedno zaslutimo, začutimo in naposled odpremo jadra, da nas premakne z mesta in usmeri v pravo smer, spravi v pogon in vname, spremeni in izpopolni. On to zmore, ker jemlje od Boga, ki je ljubezen in zmore vse, in daje nam, ko se mu prepustimo, da tako zmoremo vse – tudi nesluteno in neverjetno.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul