Da je Bog človeka odrešil po svojem Sinu in da vedno znova ponuja človeku novo možnost za poboljšanje, imamo že v podzavesti. Ni pa samoumevno, ni samodejno. Odrešenje in spreobrnjenje se v človeku ne more uresničiti, če človek te Božje ponudbe ne sprejme in se ne potrudi, da bi z Bogom sodeloval in tako uresničil Božjo voljo zase. Bog ne gre mimo človekove svobodne volje. Tudi to smo verjetno že ponotranjili.
Danes je namreč v evangeliju (Mr 1,1-8) predstavljeno, kako se začne uresničevati Božja vladavina na svetu in v človeku. Pripraviti pot Gospodu, zgladiti steze in, kakor beremo pri drugih evangelistih, napolniti doline in znižati hribe, pomeni priznati svoje grehe in se jih kesati. Bogu je pripravljena pot do človeka takrat, da človek prizna in se kesa svojih grehov. Če se to ne zgodi, se Bog ne more približati.
Še več. Kadar se zgodi priznanje grehov in kesanje, takrat lahko prejmemo Svetega Duha in skozi krst (ki ga v današnjem evangeliju predstavlja reka Jordan) vstopimo v Obljubljeno deželo – tisto pravo Obljubljeno deželo, ki je potopitev (kar beseda krst pomeni) v Kristusa. Zato smo v tako pomembnem času v letu, kot je advent (ko pričakujemo Gospodov prihod), povabljeni k tej spokorni akciji priprave poti za Gospoda, da lahko vstopi in se rodi v nas samih, da lahko pridobi prostor v našem življenju.
Ni torej dovolj, da Bog odkupi človeka in ga je vedno pripravljen sprejeti; ni dovolj, da Bog stori vse, kar zmore, za človeka. Potrebno je tudi, da je človek voljan pripraviti prostor za Boga, se pravi, sprejeti Božjo voljo in načrt zase, delati, kakor je Bogu všeč. Brez sodelovanja med Bogom in človekom, se Božja vladavina, Božje odrešenje ne more začeti in ne more uresničiti. Če se in kadar se kdo sprašuje, če je Bog odsoten, skrit ali oddaljen, je dobro vprašati se tudi o tem, če in koliko je človek voljan sprejeti Boga v svoje življenje in mu tako dati prostor in čas za delovanje.
Bog vsak trenutek čaka na odločitev vsakega od nas za odrešenje. Trka na vrata našega življenja, kakor pravi knjiga Razodetja, in pošilja vpijočega, da bi slišali Njegov glas, kakor je poslal Janeza Krstnika. Odprimo mu, poslušajmo, kaj nam govori. Sodelujmo z njim in svet bo postajal vse bolj človeški in s tem tudi Božji.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul