Li parenti li xe come li stivali. Più li xe streti, più te fa mal. Sorodniki so kot škornji. Ožji kot so, bolj te boli. Nikakor nočem reševati medgeneracijskih sporov, kajti to je naloga generacij samih. Rad bi samo spomnil: Pride čas, ko otroci morajo oditi iz gnezda. Starši niso hotel ali bankomat. Čustvena popkovina se naposled mora prerezati. Zanimivo je tudi opazovati, kako se na nekatere ljudi zelo navezujemo, druge pa podimo proč od sebe. A to je druga zgodba.
Temeljno vprašanje, ki si ga je ob današnjem evangeliju (Mt 10,37-42) lahko zastavimo, je, kako sprejemamo drug drugega – vštevši medgeneracijske odnose. Jezus namreč pravi, da v vsakem primeru dobimo povrnjeno za odnos, ki ga z nekom vzpostavimo. Vprašanje je samo, kakšen je ta odnos in kdo nam bo dal za to plačilo. Jezus postreže z nekaj primeri: »Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega« (Mt 10,41). Kaj to pomeni?
Naj dodam še kakšen primer. Kdor sprejme pomembneža, ker je pomembnež, bo dobil plačilo pomembneža. Kdor sprejme župnika, ker je župnik, bo dobil plačilo župnika. Kdor sprejme otoka, ker je otrok, bo dobil plačilo otroka. Kdor sprejme prijatelja, ker je prijatelj, bo dobil plačilo prijatelja. Prejel bo to, kar lahko tista oseba ponudi ali priskrbi. Tukaj smo lahko zelo preračunljivi in izkoriščevalski, pa tudi razočarani in obupani. Človeški računi se ne izidejo (vedno) po naših željah. Človek ni samo miren kakor golob, ampak tudi zvit kot kača.
Jezus nadaljuje: »Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila« (Mt 10,42). Malo pred tem pa reče: »Kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal« (Mt 10,40). In seveda njegovo plačilo. Kaj to pomeni? Če sprejmemo nekoga, ker je nekdo, bomo poplačani od nekoga. Če pa sprejmemo nekoga, ker je Jezusov oz. Božji, bomo dobili Jezusovo oz. Božje plačilo. Kako torej gledamo drug na drugega? Gledamo na položaj, vlogo ali vpliv, ki jih ima, ali gledamo v njem nekoga, ki ga Bog pošilja, oz. Boga samega?
Med vrsticami nam Jezus želi povedati, da naj drug drugega gledamo kot Božji dar in s tem slavimo Boga, ki ga nam je dal. Tako dobimo Božje plačilo, saj smo v življenju medse sprejeli njega samega, »oblečenega« v konkretne ljudi. Taka drža seveda ni najlažja stvar na svetu, a velja se zanjo potruditi. Naj nas neuspehi ne odvrnejo, da bi rasli v njej.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane ni se po vas širi. Amen.
Zapisa Luka Tul