Današnji evangeljski odlomek (Jn 1,29-34) je osebno pričevanje Janeza Krstnika: »Videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.« V evangeliju po Janezu je precej prostora namenjenega samogovorom oz. osebnim pričevanjem. V njih zlasti Jezus veliko pove sam o sebi in o svojem odnosu z Očetom. Tudi danes se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembna je v krščanstvu osebna izkušnja in pričevanje o njej. Nič ne nagovori bolj od tega. Lahko izvem veliko o dogodkih in osebah preko raznovrstnih medijev, a če mi kdo osebno pove o svojem doživljanju in izkušnji, bom veliko bolj resno vzel vse skupaj.
V luči evangelija po Janezu lahko rečemo, da je o Bogu mogoče reči toliko, kolikor se sam razodeva (prim. Jn 1,18). Morda prav zato Janez Krstnik kar dvakrat reče: »In jaz ga nisem poznal.« Njegova naloga je namreč pripravljati ljudi na Jezusovo razodetje. Tako se je tudi zgodilo. Janez Krstnik si ne izmišlja ali domišlja, ne laže in ne prikriva, ampak ob za to določenem času pove, da je med ljudmi »Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta«, nekdo, ki je večji od njega, je bil pred njim, pride za njim in se bo razodel svetu.
Tudi mi, ki smo Kristusovi sledilci, smo postavljeni v to vlogo: biti predhodniki, prijatelji, povezave in kanali, po katerih do ljudi prihaja Jezus sam. Ne moremo se imeti za bogove, pa tudi ne za neke manjvredne ljudi. Kakor Janez Krstnik, tudi mi odkrijmo svoje poslanstvo in ga vzemimo resno. Če nas kdo vpraša o naši veri in o Kristusu, mu to tudi povejmo. V zmedi mnogih mnenj, glasov, novic in lažnih novic je zelo pomembno imeti izdelano stališče in izbran cilj in smer. Ne bodo se vsi strinjali, ne bodo vsi poslušali, nekateri bodo celo mislili, da več vedo. Naj nas to ne zmede. Pokažimo na Jezusa, kakor Janez Krstnik, in nekoga bo zamikalo do te mere, da bo šel za Jezusom, kakor dva izmed Janezovih učencev.
Zaupajmo delovanju Svetega Duha. Nad Jezusa ni samo prišel, ampak tudi ostal nad njim. Na nas prihaja po krstu in birmi, po naših molitvah in dobrih delih. Jezus nas potaplja vanj, ne odganjajmo ga, ne bežimo od njega. V njegovi moči bomo zmogli to, kar je delal Jezus in, kot zagotavlja on sam, še več kot to. Brez pomoči Svetega Duha ni mogoče pričevati, celo moliti ne moremo prav, če on ne moli v nas. Kakor Janezu Krstniku, tudi nam ne bo vse kar jasno, ne moremo vsega vedeti in poznati, predvideti in opredeliti. Kakor Janez Krstnik, tudi mi zaupajmo v to, kar nam Bog sam pove in razodeva, kar nam zaupa in za kar nas pošilja.
Morda bomo tudi mi rekli: »In jaz ga nisem poznal,« spričo vseh velikih del in dogodkov, ki jim bomo priča. Tudi nas bo morda Bog presenetil do te mere, da bomo brez besed. A tudi to je Božje delo in ima svoje mesto v našem življenju. Čudenje Božjemu razodetju je znamenje vere in zaupanja, predanosti in zavesti, da je Bog močnejši od nas, je pred nami in prihaja za nami ter vse naredi popolnoma.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul