Bogu se vedno gre za to, da reši človeka. Njegova pravičnost je taka, da ne obsoja, ampak rešuje. Če je greh tisti, zaradi katerega si zaslužimo kazen, je Bog večji od greha. Jezus je prišel na svet zato, da dokončno reši človeka pretečih kazni in posledic grešne preteklosti. Ljudje se sklicujemo na zakon in, opirajoč se nanj, (včasih neusmiljeno) kaznujemo in obsojamo človeka – tudi na smrt.
Farizeji so žensko zasačili pri velikem grehu. Noben argument ne pomaga. Zagovora ji niti ne omogočijo, saj »spričo dejstva ni argumenta«. Vse je jasno, tudi postava, ki ukazuje take kamnati. Greha ni mogoče drugače izkoreniniti – taka je trdosrčna logika črke zakona in farizejev, ki ženejo to ženo pred Jezusa. A to ni dovolj. Tudi Jezusa želijo speljati v past in ga tožiti. Kakor koli bi Jezus odgovoril na vprašanje: »Kaj pa ti praviš?« bi bilo uporabljeno proti njemu. Če bi se strinjal s kamnanjem, bi zanikal sam sebe in si celo prisvojil pravico usmrtiti človeka. Če bi se ne strinjal s kamnanjem, bi pa farizeji njega obsodili na smrt po prav tako hitrem postopku.
Žena, ki nima česa izgubiti, je prepuščena njegovi presoji. Farizeji so že vzeli v roke kamne, da bi jih zalučali vanjo. Jezus pa – v svojem stilu – preseže logiko »oko za oko in zob za zob«. »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Sedaj pa so se v pasti znašli farizeji. Če vržejo svoje kamne, bi očitno lagali. Če jih ne vržejo, popustijo pred svojim nasprotnikom. Farizeji kapitulirajo. Nimajo več argumentov in odidejo – poraženi. Njihova pravičnost se zruši spričo Božje pravičnosti.
Jezus ne obsodi in daje ženi edino možno rešitev, ki velja za vsakega človeka: »Pojdi in ne greši več.« Uiti kazni za greh je torej mogoče tako, da ga Bog odpusti in da ga ljudje ne ponavljamo. Preprosto, a hkrati tako težko, saj človek ne more ne grešiti. Ostane torej – kljub vsemu človeškemu trudu, ali pa prav zaradi njega – samo Božje usmiljenje. Nič drugega. Kamnanje ali druga oblika smrtne kazni ne reši človeka njegovega greha. Človek zaradi smrtne kazni, ki si jo je nakopal zaradi greha, ni na boljšem. Rešitev za grešnega človeka ni smrtna kazen in smrt, ampak spreobrnjenje in drugačno življenje. A to je Božja logika. Človeška je ne dosega in je tudi ne more doseči. Farizeji, ki jim – mimogrede – Jezus ni rekel, naj odidejo, ne zdržijo. Ne zmorejo spreobrnjenja.
Ženi in skupaj z njo vsem nam Jezus daje novo možnost. Če jo je žena izkoristila, ne vemo. Jo mi izkoristimo? Se kaj spremeni, potem ko odidemo od svete spovedi ali kako drugače doživimo Božje usmiljenje? Se poboljšamo – pa čeprav zgolj za spoznanje? Pustimo, da Jezus dobi besedo in priložnost odpustiti nam grehe? V primeru prešuštne žene so to zmogli celo »pravični« farizeji. Ne obupajmo nad sabo in bližnjim. Ne obsojajmo sebe in drugih v svojem srcu, ampak pustimo do besede Jezusa. Naj padejo kamni naše maščevalnosti in zlohotnosti.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi – zlasti na grešnike, ki jih zasačimo. Amen.
Zapisal Luka Tul