Če se kdaj sprašujemo, kakšno merilo in način delovanja ima Bog, nam današnji evangelij ponuja več kot zgovoren odgovor. Razsipen je v dobroti, usmiljenju in ljubezni. Jezusovi učenci, ki živijo svojo preroško službo, naj bi postali prav takšni in s tem kazali, da je Bog takšen. Pomislimo na svoja merila in način delovanja in jih dan za dnem, korak za korakom, usklajujmo z Božjimi.
Moj cilj je postati sin Najvišjega, ne pa ostati »navaden« grešnik. Moj cilj je delati in meriti, kakor to počne Bog in ne kakor »navaden« grešnik, nagnjen k preračunljivosti. Moje merilo je Bog sam, ne pa moj jaz in njegova muhava volja. Da, težko je uskladiti »velike« besede z dejanji, težko je v sebi uresničiti Božjo besedo. Veliko lažje je družiti se s sebi enakimi, ostati zaprt v svoj krog ljudi in se tako »tolažiti« in »držati stolček«.
Bog namreč dela tako, kakor govori. Njegova beseda ne ostane zgolj »lepa« beseda, ampak je v Jezusu postala meso, postala resničnost, postala pravi človek. In ta človek, ki je tudi pravi
Bog, je najboljše merilo za »navadnega« in grešnega človeka, da lahko postane sin Najvišjega. Ne delajmo si utvar. Če smo ustvarjeni po Božji podobi in odrešeni po Sinu Najvišjega, ne moremo več ostati enaki, ne moremo ostati »navadni« grešniki, ki ljubijo in se družijo s sebi enakimi.
Oditi na obrobje, kakor vabi papež Frančišek, pomeni tudi oditi iz svojega »mestnega jedra«, kjer se družimo z drugimi »navadnimi« ljudmi. Tudi Bog ni imel rad samo sebe in tiste, ki so mu po naravi blizu (angele in druga duhovna bitja). Njegova razsipna dobrota, usmiljenje in ljubezen ga delajo »nenavadnega« v očeh »navadnih« smrtnikov. A ravno ta drža je rešila vse smrtnike iz začaranega kroga grešnih navad.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi – tudi med »nenavadne« grešnike. Amen.
Zapisal Luka Tul