Misli za tretjo postno nedeljo.

Verjetno ni od včeraj ugotovitev, da ima vsak svoje prepričanje. Verjetno ni od včeraj dejstvo, da vsak človek dela v dobri veri – tudi kadar se izkaže, da ni delal prav. Vsak človek računa na to, da se bo njegov račun izšel in da bo na koncu vse dobro. Ker pa še človek sam ne ve, kaj vse je v njem in kako se lahko življenje obrne, je nevarno, da v svojem prepričanju in dobri veri naredi precej škode.

Človek je v svojem hrepenenju po presežnem in v svoji želji, da bi naredil veliko in dobro, podoben vozniku na reliju. Njegov avto ima zelo zmogljiv motor, podvozje, karoserijo in – tako upamo – tudi zavore. Cesta, po kateri vozi, mu ni znana. Tako kot v življenju ne vemo, kaj nas čaka za ovinkom in kako oster je ta ovinek, tako je tudi s tem voznikom. A vozniki relija ima še en »pripomoček«: sovoznika, ki ima v roki zemljevid in sproti sporoča lastnosti ceste in ovinkov. Če se voznik ravna po njegovih napotkih, se dirka načeloma dobro konča. Sovoznikova beseda je torej odločilna za uspeh.

Prestavimo ta vzorec na tiste trgovce in menjalce v templju. Z njihovega vidika je bilo vse v redu in prav. Daritvene živali so bile namenjene za daritev Bogu. Ker se jih je smelo kupovati samo s tempeljskim denarjem, so bili tam menjalci. Sistem je deloval. A prišel je Jezus, Božji Sin, in zgodilo se je hitro in dramatično – kot bi vozilo odneslo iz ovinka. V prepričanju in dobri veri, da delajo prav, so ljudje iz Božje hiše delali tržnico. Niso več vozili po cesti, ampak po brezpotju. Jezus na to spomni na zelo zgovoren način.

Prenesimo isti vzorec na nas same. Delamo samo po svojem prepričanju in v lastni dobri veri, ali pustimo, da tudi Jezus kaj pove? Naši opravki, posli in ravnanje vzamejo v poštev, kar nas uči Jezus? Morda je prav to nauk današnje Božje besede: Spomni se, kaj pravi Jezus in kaj piše v Svetem pismu. Kar koli že se odločaš, kakršni koli so tvoji načrti, kar koli se ti je zgodilo – kaj pravi na to Jezus in kaj piše o tem v Svetem pismu? Edino Bog ve, kaj je v človeku. Celo sami zase ne moremo reči, da smo predvidljivi, kaj šele za koga drugega.

Zapisana in učlovečena Božja beseda je namenjena nam, našim opravkom, poslom in ravnanju, mislim, besedam in dejanjem. Zapisana in učlovečena Božja beseda je sopotnik na reliju našega življenja, ki vidi, kam vodi pot, kakšna je in kako jo najbolje lahko prevozimo. Naše prepričanje in dobra vera naj ne pozabita na to, kaj ima povedati Jezus in kaj piše v Svetem pismu. Tako nas ne bo odneslo s poti. Pa tudi naša vera se ne bo sesula. Ohranimo in hranimo naš spomin na Jezusa in Božjo besedo. Morda se bo podrl kakšen »tempelj«, ki smo ga dolgo gradili, a Bog iz odpisanih in zavrženih kamnov, zida hišo, ki je večna.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2020