Jezus je bil v čolnu – kakor prej, ko je govoril o Božjem kraljestvu in so ga vsi poslušali. Jezus je bil v čolnu – kakor prej, ko ga je množica občudovala na obrežju. Jezus je bil v čolnu – tudi potem, ko je zapihala tramontana in je naenkrat morje razburkano. Jezus je bil v čolnu – tudi potem, ko je bil čoln v izgubljenem položaju. Jezus ostane v čolnu kakor prej: mirno in spokojno. Kakšna močna vera! Jezus spi na krmi, medtem ko ostalim zmanjkuje moči in rešitev. Kakšna močna vera!
Da, biti z Jezusom ne pomeni samo poslušati besedo. Biti z Jezusom ne pomeni samo biti gledalec ali opazovalec. Biti z Jezusom pomeni podati se na drugo stran, vzeti v zakup tudi drugo plat in spopadati se s tramontano, ki kar naenkrat zapiha in povzroči visoke valove, da se čoln začne potapljati. Biti z Jezusom pomeni tudi boriti se: v sebi in okrog sebe. Biti z Jezusom ne pomeni ostati brez tramontane in razburkanega morja, temveč priti po njem na drugo stran, kjer se pot nadaljuje.
Jezus je še vedno v čolnu – v istem čolnu kot prej. Jezus je z nami, ko je prijetno in ko se razmere obrnejo proti nam. Jezus je z nami v čolnu in mirno spi na krmi. Jezus je ob krmilu – prej in potem. Jezus usmerja tok dogodkov in ne odstopi, ne obupa in ne popusti – prej in potem. Kako težko je verovati, ko je treba soočiti se z neprijetno platjo življenja in plovbe skozenj.
Evangelist poroča, da so tudi drugi čolni pluli z njim. Kaj se je zgodilo z njimi? O njih ni več besede. So se spričo viharja raje obrnili in se niso niti podali v bitko? So potonili? So se zadnji trenutek rešili, potem ko se je morje umirilo in veter polegel? Kaj se je zgodilo z njimi? Kaj se dogaja z nami, ko na morju življenja zapiha tramontana? Se bojimo in zbežimo? Obupamo in potonemo? Imamo Jezusa v čolnu? Kdaj se obrnemo nanj? Takoj ko se začnejo težave, ali ko sami od sebe več ne zmoremo in začnemo Jezusa obtoževati, da mu ni mar za nas, uboge revčke, ki se tako mučimo? Kdaj pokličemo Jezusa, ki je z nami v čolnu kakor prej?
Jezus je umiril veter in razburkano morje. V tisti globoki tišini, ki je nastala, pa ne pozabi na našo osebno rast. »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Z vami sem bil v čolnu kakor prej – ste računali name že od začetka, ali ko so pošle še zadnje moči in zadnji zdihljaji? Z vami sem bil v čolnu kakor prej, ko vam je bilo lepo in prijetno – ste me opazili tam čisto zadaj na krmi? Z vami sem bil v čolnu kakor prej – ste me povabili v svojo družbo, v svoje delo, v svoj pogovor, v svoje življenje? Z vami sem v čolnu kakor prej – me pustite spati na krmi, ali mi prepustite tudi krmilo? Z vami sem v čolnu kakor prej – se obračate name z vero in zaupanjem, s prošnjo in zahvalo, ali z obtožbo?
Jezus je z nami kakor prej – računajmo nanj, obračajmo se nanj in vključujmo ga. Tramontana in razburkano morje nam ne uideta, a tudi iz njiju se bomo rešili in prišli na drugo stran.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi – kakor prej. Amen.
Zapisal Luka Tul