Misli za drugo adventno nedeljo.

V povsem običajnih okoliščinah, v času vladarjev, katerih imena poznamo, v dogajanju, ki ne izstopa, se je Božja beseda zgodila konkretnemu človeku. Ta konkretni človek je Božjo besedo vzel zares, jo živel, o njej govoril, v njeni moči deloval in… izstopal iz povprečja, iz okoliščin, iz dotlej poznanega. Vladarji so bili dostopni, kolikor so bili. Po navadi jih imamo za tiste, ki od daleč gledajo in od daleč krojijo vsakdanje dogajanje. Božja beseda pa je postala dostopna, utelešena, uresničena in živeta v tistem konkretnem človeku: Janezu, Zaharijevemu sinu.
Tudi danes bi znali našteti imena oblastnikov, ki nam vladajo. Tudi danes so okoliščine primerne času in prostoru, v katerih živimo. Tudi danes živimo svoj vsakdan, ki ne izstopa, ki ni nič posebnega. Zakaj se tudi danes Božja beseda ne bi zgodila kateremu od nas? Božja beseda se tudi danes uteleša, uresničuje in je živeta v konkretnih ljudeh. Tudi danes nagovarja v vsakdanu konkretnih ljudi. Zakaj je ne bi vzeli zares in je s tem naredili dostopnejše? Božja beseda ni namenjena temu, da ostane zapisana na kamnu ali papirju. Želi biti vtkana v naš vsakdan, v okoliščine in dogajanje, ki jih živimo in krojimo.
Če se to zgodi, se – kamenček za kamenčkom – ravnajo poti, napolnjujejo doline, znižujejo gore in gladijo razrvane steze, srca in življenjske zgodbe. Če je Božja beseda živeta, je dostopna, zanjo ni ovir. Bolj kot okoli nas, so ovire (gore, doline in hribi) v nas. Sami največkrat mislimo, da je nemogoče, da se Božja beseda lahko zgodi komu od nas: tebi in meni. Ne, Bog ni previsoko, cesar ni predaleč, ni se mi treba znajti, kakor vem in znam. Božja beseda je tu in za vsakogar.
Morda res ni nič posebnega, da so točno ti oblastniki na svojih položajih. Morda se nam ne zdi prav nič čudno, da delajo, kakor pač delajo. A Božja beseda se zgodi načrtno in spreminja tok dogodkov. Da, prav ti oblastniki so bili tam, prav preko njih so se oblikovale okoliščine, prav takrat, ko so oni sprejemali odločitve, je Božja beseda našla prostor in vstopila v čas. Bog je izbral prav njihov čas, njihovo vladavino in državo, pokrajino in vero. Bog se je poslužil prav njih. Zakaj se ne bi poslužil tudi današnjega časa, vladarjev, držav, pokrajin in vere, da bi nam spregovoril in se utelesil med nami in v nas? Zakaj ne bi tudi danes spregovoril prav v tem našem kraju in času, prav tebi in meni? Zakaj ne bi spreminjal v tvojem in mojem življenju, tvojega in mojega življenja? Bogu ni nič nemogoče, pa naj se nam zdi še tako neverjetno.
Prisluhnimo, bodimo pozorni, ne zamujajmo in ne postavljajmo ovir. Premaknimo vsaj en kamenček. Kadar vse drugo odpove, odpade in se posuši, kadar ni več ničesar, kar bi premamilo, odvračalo pozornost in zastiralo pogled – takrat Božja beseda postane dostopna, konkretna, utelešena in živeta. Naj najde prostor pri nas doma, okoli naših miz, v naših dnevnih sobah in kuhinjah, ob naših adventnih venčkih. Če se ne bo utelesila v vsakdanu, če ne bo živeta v osnovnih celicah družbe, ne bo našla prostora in časa niti v centrih moči. Država in družba, pokrajine in verstva niso izključno njihovi voditelji, ampak mi vsi. Velike stvari se bodo spremenile, če se bomo pustili spremeniti mi.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul

© Župnija Izola 2021