Misli za 4. velikonočno nedeljo

Dobri pastir je požrtvovalen in ovce so zanj dragocene. Danes je pastirsko okolje precej redek pojav in mnogi morda ne razumemo več primerjave Boga s pastirjem in ljudi z ovcami. Namesto pastir in ovce bi lahko dali recimo menedžer in zaposleni. Se pravi: Dobri menedžer je požrtvovalen in zaposleni so zanj dragoceni. Jezus je, če gledamo z današnjimi očmi, konec koncev bil menedžer. Okoli sebe je zbral svojo ekipo delavcev, jih vpeljal v njihov posel in jim ga nato zaupal. Na vsake toliko časa je kolektiv imel delovni sestanek in vrednotenje, pa tudi dopust. Menedžer Jezus se je ukvarjal tudi s širšim krogom odjemalcev blaga in storitev in tudi njih usmerjal, jim dajal napotke in s tem povedal, čigavo blago in storitve so zanje boljše.

Jezus je za svoje podizvajalce ter druge delavce in agente dobesedno dal dušo. Dati dušo pa, vemo, pomeni dati vse od sebe in do konca izpolniti svojo nalogo. Jezus ni jim samo govoril, tudi sam je na lastni koži doživel, katere so prednosti in tveganja ter kdaj in za koga je vredno dati dušo. Posel je zastavil tako pošteno in požrtvovalno, »podjetje« je bilo tako uspešno in perspektivno, da ga je konkurenca že od začetka želela spraviti na kolena in na kant. A ni uspelo. Ni uspelo, kajti Jezus je dal dušo. Če bi bil zgolj najemnik, ga ne bi dosti brigalo, na delavce bi gledal bolj od daleč kot od blizu in verjetno bi tekmeci res vse skupaj raztrgali.

Kar je torej bistveno, je, da je Jezus dal dušo za ljudi, ki jih je imel okoli sebe. In ne samo za najbližje, ampak za vse. S tem nas uči, naj tudi mi damo dušo zanj in drug za drugega. Svoje duše naj ne prodamo nikomur. Najemnik, kot ga opisuje evangelij, je tak, ki je prodal dušo. Po Jezusovem zgledu naj mi damo duše. Tako je naročilo Očeta, ki nas ljubi. Jezus je dobro vedel, da ga Oče ljubi. Zato se ni bal dati duše in celo telesa za svoje delavce, podizvajalce, agente in vse ljudi, tudi tiste, ki zanj nikoli niso slišali.

Jezus se ni prodal. Ni kar razmetaval s svojo dušo in življenjem, ampak ima oblast, da lahko tako dela. On je tisti, ki duše, telesa in vsega življenja ne more zavoziti, ampak ga daje, ker ga ima oblast znova prejeti. Ker Jezus točno ve, da ga Oče ljubi do konca in da ne pusti, da bi se ga kdor koli polastil in ga raztrgal, Jezus da dušo in telo za nas ljudi – do konca, do smrti. Se tudi mi zavedamo, da nas Oče ljubi? Kako daleč smo pripravljeni iti mi? Za koga smo pripravljeni dati dušo?

Naj v nas ne zmaga najemniški način razmišljanja in delovanja. Ne prodajmo svoje duše, telesa in vsega življenja – nikomur in za nobeno ceno. Po Jezusovem zgledu dajmo dušo, telo in življenje za Očeta in za ljudi, kajti Oče nas ljubi in ne bo pustil, da bi nas katera koli konkurenca raztrgala ali kupila.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

© Župnija Izola 2020