Pričujoče razmišljanje v obliki pisma je nastalo ob evangeljskem odlomku za 2. nedeljo po Božiču (Jn 1,1-18).
Dragi človek!
Odkar ti je dano živeti, se na vse pretege trudim za eno samo stvar: Da bi si bila domača. Na različne načine so me opisovali: vsemogočni, stvarnik, gospodar, počelo, beseda, prvi vzrok… A zapomni si predvsem, da sem tvoj Bog – da, prav tvoj, osebno.
Naj te ne moti, da me »kujejo« v zvezde in postavljajo celo nad vse mogoča ozvezdja, nekam daleč stran. Ne, nisem tak, da bi me nič ne zanimalo o tebi – da, prav o tebi, ki to bereš. Odkar svet stoji, delam, ustvarjam, mislim in govorim tebi, zate in zaradi tebe.
Naj te ne moti, da me hočejo odgnati iz tvojega sveta in miselnega dometa ter dopovedovati, da me ne potrebuješ in da je vera vame za neuke, za otroke in za stare. Odkar človek obstaja, želi delati malo po svoje – zlasti ko ugotovi, da je to mogoče. Preveč je vzel zares svobodno voljo, ta moj dar, ki ga dela podobnega meni. Morda si kdo misli, da si preveč upam. Naj povem, da te imam preveč rad, da bi te nekam silil. Ne moreš me namreč spoznati na ukaz. Želim si, da me imaš rad, kajti tudi jaz imam rad tebe. Če ne bi bilo tako, ti ne bi niti obstajal.
Morda si že slišal, da ljubezen ni na ukaz. Tega se držim in te zato vabim na vse možne načine, da bi se srečala kar največkrat. Gotovo si že slišal človeka, ki ti je o meni kaj povedal. Da, tista oseba je doživela mojo bližino in spoznala, da je v moji družbi zelo lepo. Nič narobe, če ti ne zna odgovoriti na vsa vprašanja. Pomembno je iskanje odgovora, ne toliko odgovor sam. Če namreč najdeš odgovor, te stvar ne zanima več tako zelo kot prej. Morda se ti zdi, da se igram skrivalnice, ali da te celo zavajam, ker se ne dam spoznati popolnoma. A pomisli: Katerega človeka – tudi tistega, ki ga imaš najrajši in zanj praviš, da ga dobro poznaš – pravzaprav poznaš do konca? Prav zato ker vedno znova kaj odkriješ, je zanimivo biti z njim, kajne?
Če povem čisto po resnici, se zelo rad grem skrivalnice. No, ne čisto navadne skrivalnice. Ne skrivam se namreč »v kakšnem temnem kotu zemlje« (Iz 45,19), ampak »prav blizu…, v tvojih ustihin v tvojem srcu« (5Mz 30,14). Rad namreč uporabljam znamenja, ki jih poznaš, o njih govoriš in so ti pri srcu: kruh, voda, vino, zrak, seme, svetloba, sol, kvas in podobno. Kot so ti te stvari domače in pomembne do te mere, da se zdijo samoumevne, tako pomemben želim postati tudi jaz. Ne, ne gre za nič drugega kot za osnovne, temeljne stvari. A pazi: Ne postavljaj me poleg stvari, ki jih vidiš, slišiš in tipaš, ampak v njihov temelj. Nisem nobena izmed stvari, stojim pa za vsemi.
Ne vem, kako v tvoji glavi zveni beseda »sin« ali »otrok«. Gotovo te vsaj malo razneži – zlasti če imaš sam otroka. Naj povem, da sem svojega – imam namreč samo enega in nanj sem stavil vse – že poslal na zemljo med ljudi. Če me vprašaš, ali so ga ljudje imeli radi, ti bom odgovoril: »Odvisno koga vprašaš.« Ne, to ni ena od mojih skrivalnic, ampak resnica. Nekateri ga imajo zelo radi in brez njega ne morejo, drugi ga ne morejo videti, vsem ostalim pa je popolnoma vseeno zanj – stvar odločitve oz. svobodne volje. In po svoji svobodni volji so z mojim sinom edincem tudi ravnali. Nekateri mislijo, da so se ga odkrižali, drugi se od njega ne morejo ločiti, vsem ostalim pa je se ne zdi dovolj pomemben.
Verjemi mi, kdor ga vzame resno, bo postal tak kot on – moj otrok. Dela, ki jih je on opravljal, bo »tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal« (Jn 14,12). Ne pretiravam. Ozdravljati bolnih, obujati mrtvih, dati slepim videti, gluhim slišati, nemim govoriti, dati smisel življenja obupanim, izganjati hudiča, reševati sveta in podobno sicer ne zmoreš sam, če pa je moj sin edinec s tabo: nič lažjega kot to. Pojdi z njim.
Če boš domač z njim, če boš imel rad njega, boš domač in boš imel rad tudi mene. On je točno tak, kot sem jaz. Pravzaprav: on je točno to, kar sem jaz. Če si že kdaj začutil, da te ima nekdo rad do te mere, da ne ve, kaj bi še naredil zate, vedi, da zmorem še več. Imam te rad ne samo do lune in nazaj, ampak do smrti in še naprej.
Tvoj Bog
Zapisal: Luka Tul