Drage sestre, dragi bratje,
gremo na kraj Jezusovega rojstva. Gremo kakor ubogi pastirji, ki nimajo kaj izgubiti. Gremo z angelsko slavo v ušesih in v srcu. Gremo pa čeprav so naše noge umazane z blatom in prahom tega sveta.
Pojdimo na kraj Božjega rojstva! ne poniglavo kot sužnji, ampak srečno kot odrešeni. Ne prestrašeno, kot tisti ki so naredili packarijo, ampak pogumno, kot tisti, ki jim je bilo odpuščeno.
Pojdimo na kraj Odrešenikovega rojstva! Stopajmo pokončno kot kralji. Stopajmo premišljeno kot modri. Stopajmo smelo, pa čeprav ne vemo, kakšna bo pot in kakšen cilj. V veri hodimo in ne v gledanju.
Razpnimo svoja jadra in naj nas prazniki ponesejo na kraj, kjer je rojena Beseda. Valovi in viharji življenja, negotovosti in strahovi, potrošništvo in konzumizem veselega decembra je mogoče utopilo tisto Božje ob Božiču.
Naj božje plava nad valovi in nam sporoča z angelskim glasom: »Ne bojte se, glejte, oznanjam vam veliko veselje, za vse ljudi … » Ne bojte se viharjev in valov v vas samih ali okoli vas … Božič prihaja kot mir, naj iz Božiča raste velik Bog za vse vas!
Želimo, voščimo in vas prinašamo pred jaslice:
Sestre uršilnike, Luka in župnik Janez