V
roke mi je prišla neka ameriška raziskava, ki veliko pove, kaj je pomembno, da mladi ostanejo verni in da pripadajo cerkvi. Raziskovalci so preverjali, kaj imajo skupnega tisti, ki se med 18. in 29. letom ne zgubijo. Ostane jih 25%.
Na prvo mesto so postavili tiste, ki so imeli skoraj vsak dan skupno večerjo v družini. Obed ni samo prehranjevanje. Obed je srečanje skupnosti. Začne z zahvalo in poteka z delitvijo božjih darov. Družinski obed je obred, ki se potem prepozna v sveti maši. (točka 2) Svete maše se udeležimo kot družina.
3. Družinsko bogoslužje redno vsaj enkrat tedensko je tudi bistvenega pomena pri vzgoji za vero. Kar nekaj predlogov bogoslužij je tudi na spletu. Važna je priprava, ureditev prostora, mogoče prt, sveča, …
4. točka govori o zaupanju neke službe. Že mali otroci so lahko ministranti, pevci, … sprejmejo neko odgovornost v Cerkvi. Seveda jih ne smemo preobremeniti, pač pa navdušiti. Odgovornost za neko službo jih pripravi na to da bodo prevzemali večje odgovornosti v Cerkvi in v življenju.
Peta točka govori o botru, ki je formalen ali pa izbran od otroka. Vzornik je nekdo, ki ga posnemamo. Gotovo otroci posnemajo starše, nonote, je pa dobro, da imajo kakšnega vzornika izven družine. Raziskava pove, da jih kljub temu ostane samo četrtina.
V raziskavi ni omenjena kateheza, morda zato, ker je šele na desetem mestu. Pove kako pomembno je tisto doma, ko mama in ata (oba) sedeta za mizo in vodita pogovor. Še važnejše kot nahraniti želodce je da poskrbimo za bližino z ljudmi in z Bogom.
Župnik Janez Kobal