župnija

Misli za štiriindvajseto nedeljo med letom.

V današnjem evangeljskem odlomku (Mt 18,21-35) se me je dotaknila Jezusova beseda, da naj svojemu bližnjemu odpustimo »iz srca«. Zamahniti z roko, pozabiti, prebroditi ali odpustiti s stisnjenimi zobmi in zaradi ljubega miru je nekaj, odpustiti iz srca pa je več in temeljiteje kot to. Kje se ustavimo? Priznam, da[…]

Misli za triindvajseto nedeljo med letom.

Če koga dobimo s prsti v marmeladi ali z roko v žaklju, mu zapremo marsikatera vrata. Vprašanje je tudi, če smo se voljni z njim pogovarjati na štiri oči ali s pričami. Človeka pač sodimo po enem samem dejanju in ga kar takoj imamo za pogana in cestninarja, se pravi,[…]

Misli za enaindvajseto nedeljo med letom.

Velikokrat se na Cerkev še vedno gleda kot na neko vzporedno, podtalno ali celo idealno državo, kjer je papež »Bog i batina« in škofi njegovi podaniki, ki ga – po zgledu vojakov – ubogajo. Tekom časa je tako tudi bilo ali vsaj moralo biti. Priča smo bili Papeški državi in[…]

Misli za dvajseto nedeljo med letom.

Ne vem, kdo je bolj občudovanja vreden: Žena, ki neomajno veruje, ali Jezus, ki – človeško gledano – preseže samega sebe? Kdo je večji: kdor je deležen uslišanja, ali kdor usliši? Vera resnično premika gore. In ne samo gore. Vera premakne tudi ljudi: jih spreminja, nagovarja, spodbuja in nudi oporo.[…]

Misli za sedemnajsto nedeljo med letom.

Kako lep mora biti tisti biser in kako dragocen mora biti tisti zaklad, da človek proda vse, kar ima, in kupi prav tisti biser in prav tisto njivo, kjer se ravno tisti zaklad skriva? Verjetno morata biser in zaklad biti zelo očarljiva, da človeka omrežita do te mere. Gotovo se[…]

© Župnija Izola 2021