Župnija Izola in župnija Korte
V družbi sv. Mavra in sv. Antona Puščavnika
Nedeljska misel
Če koga dobimo s prsti v marmeladi ali z roko v žaklju, mu zapremo marsikatera vrata. Vprašanje je tudi, če smo se voljni z njim pogovarjati na štiri oči ali s pričami. Človeka pač sodimo po enem samem dejanju in ga kar takoj imamo za pogana in cestninarja, se pravi,[…]
Velikokrat se na Cerkev še vedno gleda kot na neko vzporedno, podtalno ali celo idealno državo, kjer je papež »Bog i batina« in škofi njegovi podaniki, ki ga – po zgledu vojakov – ubogajo. Tekom časa je tako tudi bilo ali vsaj moralo biti. Priča smo bili Papeški državi in[…]
Ne vem, kdo je bolj občudovanja vreden: Žena, ki neomajno veruje, ali Jezus, ki – človeško gledano – preseže samega sebe? Kdo je večji: kdor je deležen uslišanja, ali kdor usliši? Vera resnično premika gore. In ne samo gore. Vera premakne tudi ljudi: jih spreminja, nagovarja, spodbuja in nudi oporo.[…]
Kako lep mora biti tisti biser in kako dragocen mora biti tisti zaklad, da človek proda vse, kar ima, in kupi prav tisti biser in prav tisto njivo, kjer se ravno tisti zaklad skriva? Verjetno morata biser in zaklad biti zelo očarljiva, da človeka omrežita do te mere. Gotovo se[…]
»Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij nam ponuja priliko o pšenici in ljuljki (prim. Mt 13,24-43). Kmetovalec, ki je posejal dobro seme na svoji njivi, odkrije, da je sovražnik ponoči posejal ljuljko. Gre za rastlino, ki je podobna pšenici, a gre za plevel.« S temi besedami je papež[…]