“Jubilej” je ime za posebno leto: zdi se, da izhaja iz glasbila, uporabljenega za oznanitev njegovega začetka; to je yobel, ovnov rog, katerega zvok oznanja Dan sprave (Yom Kippur). Ta praznik se obhaja vsako leto, vendar dobi poseben pomen, ko sovpade z začetkom jubilejnega leta. Prvo zamisel o tem najdemo v Svetem pismu: jubilejno leto naj bi bilo razglašeno vsakih 50 let, saj je bilo to dodatno leto, ki naj bi ga obhajali po sedemkrat sedmih sobotnih letih (prim. 3 Mz 25,8-13). Čeprav je bilo težko izvedljivo, je bilo zamišljeno kot priložnost za ponovno vzpostavitev pravilnih odnosov z Bogom, med ljudmi in z naravo. Vključevalo je odpuščanje dolgov, vračilo odtujenih zemljišč in počitek zemlje.
Evangelij po Luku, ki navaja preroka Izaija, na ta način opisuje tudi Jezusovo poslanstvo: »Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil in poslal, da oznanim blagovest ubogim, da naznanim jetnikom oprostitev in slepim pogled, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto milosti Gospodove« (Lk 4,18-19; prim. Iz 61,1-2). Jezusove besede so se spremenile tudi v dejanja osvoboditve in spreobrnjenja v vsakdanjih srečanjih in odnosih.
Bonifacij VIII. je leta 1300 razglasil prvi jubilej, imenovan tudi »Sveto leto«, ker je to čas, ko doživljamo, da nas Božja svetost preobraža. Pogostost obhajanja se je sčasoma spreminjala: na začetku je bilo vsakih 100 let; leta 1343 jo je Klement VI. skrajšal na 50 let, leta 1470 pa Pavel II. na 25 let. Bili so tudi »izredni« trenutki: na primer, leta 1933 je Pij XI. želel obeležiti obletnico odrešenja, leta 2015 pa je papež Frančišek razglasil Leto usmiljenja. Različni so bili tudi načini praznovanja tega leta: sprva je sovpadalo z obiskom rimskih bazilik sv. Petra in sv. Pavla, torej z romanjem, pozneje pa so dodali še druge znamenja, kot je sveta vrata. Udeležba v Svetem letu pomeni prejem popolnega odpustka.
Vir: https://www.iubilaeum2025.va/it/giubileo-2025/segni-del-giubileo.html