Misli za tretjo adventno nedeljo

»… med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, tisti, ki pride za menoj…« (Jn 1,26-27). Janez Krstnik vztraja pri tem, da kaže na Naslednika. Verski voditelji želijo opredeliti Janeza Krstnika in ga vstaviti v njim znano miselno shemo, a ni on tisti, ki naj bi mu sledili. Sledili naj bi Bogu, ne človeku. Pričakovali naj bi Boga, ne človeka. Človeški um ima svoje sposobnosti in omejitve, Bog pa je večji od njih.
Ne vem, po kaj so prišli duhovniki in leviti. Gotovo pa so želeli Janeza Krstnika dati v nek kontekst. Očitno je bilo pričakovanje odrešenika res veliko, da so morali priti in ga vprašati. Množice so namreč šle za njim in poslušale njegovo pričevanje, njegov »glas vpijočega«. Res jih je moralo stiskati pri srcu, da so se dajali krstiti v znamenje pokore. Si niso več znali pomagati sami? Je bil potreben poseg od zunaj, da se stanje premakne?
Da, očitno je moral priti nekdo, ki ga ne poznajo. Nekdo, ki je drugačen od ljudi in človeškega načina razmišljanja. Če so duhovniki in leviti iz vrst farizejev poskušali najti miselni (morda ideološki) »predalček« za Janeza Krstnika, jim on oznanja nekoga, ki ga ni mogoče umestiti v lastno galaksijo idej in predstav. Odrešenik – bi lahko rekli – mora ostati nepoznan (vsaj do neke mere), da lahko spremeni stvari. Mora – upam si reči – ostati zavit v tančico skrivnosti, sicer bi nas mogel spremeniti od znotraj. Za zunanje spremembe je vsaka šminka dobra.
Bog namreč vleče – mislim, da vsak lahko pove svojo izkušnjo – človeku nepoznane poteze. Poteze, ki jih ne razume, ki ga pretresejo, morda celo rušijo njegov svet in oslabijo vero. Ali ni bil Odrešenikov prihod na ta svet nekaj takega? Predstave o njem so bile – vsaj večinoma – bolj epskega in političnega značaja. Očitno pa se globoke spremembe pri človeku ne dosežejo drugače kot na duhovni ravni. Da bo odrešenik prišel kot duhovnik in žrtev, ni bilo tuje, a si je take osebnosti malo težje predstavljati in jih opredeliti.
Okoliščine, v katerih so živeli Judje v tistem času, so naravnost klicale po političnem vodji: tuja nadvlada, marionetni kralj in (milo rečeno) nenaklonjen davčni sistem. Potrebe pa so segale veliko globlje. Odrešenje, ki ga pripravlja Bog, ni (zgolj) zunaj človeka, ampak zlasti v njem. Če človek v sebi ni svoboden in odrešen, lahko zunanja svoboda hitro postane izgovor za razbrzdano obnašanje in prelaganje krivde na drugega. Zato Janez Krstnik kliče k spreobrnjenju in poboljšanju. Bog se lahko približa, kadar se zanesemo nanj.
Veselimo se, da se nam Bog bliža, kadar ga kličemo in se nanj naslonimo. Veselimo se, da nam pomaga hoditi skozi temo in puščavo, ki ju v življenju doživljamo. Veselimo se, da nam pošilja ljudi, ki nam o njem govorijo in nam pomagajo odkrivati ga. Ne razbijajmo si glave, kot so si jo duhovniki in leviti ob Janezu Krstniku. Odkrivajmo okoli sebe Odrešenika, ki prihaja – njega, ki stoji med nami, se nam daje spoznati in želi biti domač z nami.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Luka Tul

© Župnija Izola 2020