Misel za nedeljo svete družine

Sem že pozabil, kdo mi je povedal, da se je učitelj, ki je vstopil v učilnico vsakič poklonil svojim učencem. V nekem trenutku ga je nekdo vprašal, zakaj je to storil. Učiteljica je bolj ali manj odgovorila takole: ′′ Danes so ti učenci še otroci. V vsakem od njih pa vidim uspešno odraslo osebo. Pred mano so bodoči učitelji, podjetniki, znanstveniki, zdravniki, državniki, glasbeniki, očetje in matere, ki bodo našo državo in cel svet naredili lepši kot danes. V naprej občudujem njihove osvajanja v dobro človeštva.”
Ko vidimo določen talent pri otroku, si pogosto predstavljamo in sanjamo, kako se bo ta talent razvil in kako uspešen bo otrok v življenju. Vanj polagamo svoje upe, svoje sanje in svoje načrte. Naša želja je, da živi vredno življenje in postane dostojen človek. Svojim otrokom želimo na najboljši možen način učiti, kako postati dobri, pošteni in uspešni ljudje ter zadovoljni s tem, kar lahko nekoč ustvarijo in dosežejo.
Vsak od nas je, na določen način, Simeon aka Anna, ki je v Jezusu prepoznal rešitelja ljudi. Sveti Duh jih je navdihnil, da ta otrok, ki sta ga pred Boga pripeljala Marija in Jožef, predstavlja ne le uresničitev njunih načrtov, upanj in želja, temveč celotnega človeštva. Ta otrok, ki stoji pred njimi, predstavlja uresničitev Božjega načrta za ljudi, ki čakajo na razodetje samega Boga. Celo Marija in Jožef sta se čudila intuiciji, ki sta jo imela dva starešina, in pri prerokbah sta govorila o njem.
Tudi jaz bi rad izgledal kot stari Simeon in prerokinja Anna. V otroku, ki ga srečam, v katehikiziranju učim, pri vnuku, ki ima pred seboj celo življenje, bi rad videl, da bi zanj izpolnil Božji načrt. Joj, kolikokrat sem že rekla, da v življenju ′′ ne bo izgubil Kolikokrat sem v otroku že videla odraslega, ki dela z veseljem in predanostjo. Kolikokrat sem v seminarju že videl dobrega in dobrega duhovnika. Nič ni narobe s tem. Moja intuicija pa ostaja moja.
Namesto tega bi vsakega otroka gledal z očmi Simeona in Ane, ker sta gledala Jezusa z Božjimi očmi. Simeon in Anna sta dovolila Bogu, da govori skozi njiju. Evangelist nam pove, da so pazili na Svetega Duha in da so praktično celo življenje preživeli v družbi Boga v njegovem domu. Ja, premočil jih je božji pogled proti dojenčku. Njihove besede in pogled so izrazili Božje upanje, načrt in sanje. Zato ne samo sebi, temveč vsakemu očetu, materi, dedku, babici, stricu, teti, vzgojitelju, vzgojitelju, zabavljaču, katehetu, duhovniku, verskemu… Želim si, da bi ta pogled na otroke, ki jih imajo pred seboj.
Otroci so zaupani nam odraslim. Mi odrasli, jim bomo nekoč ′′ vrnili ′′ svet, ki ga gradimo danes. Otroke in sebe zaupamo Bogu in njegovemu načrtu, njegovemu upanju, sanjam. Otroci (vključno z nami) so darilo Boga in znamenje njegovega blagoslova. Pomagajmo jim in delajmo na njih, da odkrijejo, kaj jim ima Bog povedati in kako vidi njihovo prihodnost. Tako ne bomo razočarani nad njimi in našimi upi, načrti in sanjami.
Vsakemu izmed nas odraslih želim, da bi nekega dne lahko pel tako, kot je Simeon, ko je bil Jezus predstavljen v Templju. Na Simeonu se je obljuba Boga uresničila in Simeonovo življenje je bilo izpolnjeno. Simeonu je uspelo dati prihodnost v roke Boga in novorojenčka. Oddal se je svoje mesto, ko je prišel njegov čas. Vedel je in verjel, da se v življenju človeka zavedamo, kaj je Bogu všeč. Moški lahko govorimo in delamo za to, nastopil pa bo sam Bog.
Blagoslov Vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, spuščajte se nad vas, vedno in skozi vas širite. Amen. Amen. Amen. Amen.

© Župnija Izola 2020