Kakor Teofil, ki mu je evangelij po Luku posvečen, smo tudi mi bili poučeni o Jezusu, o njegovih besedah, znamenjih in delih, ki so se zgodila med nami. Pri verouku in doma, s prijatelji in kot župnija smo lahko poslušali izkušnje bližnjih z Jezusom in podelili svoje. Skupaj smo molili, poslušali in brali Božjo besedo, praznovali ter klicali in prejemali Jezusa. Kakor Teofil tudi vsak od nas želi izkusiti, da je človeška izkušnja z Jezusom in to, kar se o njem govori, nekaj, na kar se je mogoče zanesti. Zato je tudi vsakemu od nas posvečen evangelij in druge knjige Svetega pisma. Preko zapisane Božje besede naj bi spoznali zanesljivost nauka, v katerem smo bili poučeni, in izkušenj z Jezusom, ki smo ji doživeli sami ali smo o njih slišali od drugih. Božja beseda je zapisana osebno za nas, da bi tudi mi postajali vedno bolj ljubi Bogu.
Zanesljivost je ena od kreposti, ki jo ljudje – podzavestno ali ne – iščemo drug v drugem in v svetu, ki nas obdaja. Naposled smo siti negotovosti, zavajanj in navidezne resničnosti. Kadar se na koga lahko zanesem, se počutim sprejetega, spoštovanega in cenjenega. Bog želi po svoji besedi, ki jo poslušamo, beremo in ob njej premišljujemo, vlivati to krepost. Želi nam povedati, da je on najbolj zanesljiv, najbolj spoštljiv in da nas ima v vsem stvarstvu najbolj rad. Vse to pove in pokaže v Jezusu.
Prizor iz današnjega evangeljskega odlomka, ko Jezus naravnost, pred vsemi in javno pove, da se v njem slišana Božje beseda uresničuje, govori o Božji zanesljivosti, spoštljivosti in ljubezni do človeka. Ob tem ne moremo – kakor to niso mogli Nazarečani takrat – ostati ravnodušni. Ne moremo ostati samo pri besedah, ko slišimo Jezusa in njegov evangelij. Imamo Jezusa za zanesljivega? Nazarečani so – o tem govorijo vrstice, ki današnjemu odlomku sledijo – z dejanjem pokazali, da Jezusa – uresničeno Božjo besedo – ne sprejemajo. Hoteli so ga ubiti. Kaj pa mi storimo? Kako ravnamo z Jezusom, ko slišimo njegove besede? Gre vse skupaj mimo nas? Potrebujemo veliko časa, da se prepričamo? Zamahnemo z roko? Sprejmemo tudi ko ne razumemo? Se trudimo odkriti še več? Si želimo ob Božji besedi odkriti, da je Jezus zanesljiv?
Jezus v Nazaretu pove, da Bog osvobaja človeka po njem. Osvoboditev prihaja po Jezusu. Njega je Oče mazilil s Svetim Duhom in poslal dokončno osvobodit ljudi. V Jezusu se Oče kaže kot tisti, ki ljubi človeka in mu daje dostojanstvo, ki mu pripada. Prispodoba za to je »leto Gospodove milosti«, jubilejno leto, ko se vsi dolgovi zbrišejo in se ponovno vzpostavi začetno ravnovesje v odnosih in v dobrinah. Vse tisto, kar se je v in okrog človeka z leti nabralo slabega, je odpravljeno. Jezus pa ne vzpostavlja začetnega ravnovesja samo v odnosih med ljudmi, ampak tudi v odnosu z Bogom. Jezus pride odvzet vse grehe in tako vzpostavit odnos kot je bil v začetku: svoboden od greha. Če je jubilejno leto razlog za svobodo in srečo okrog nas, je Jezus razlog za svobodo in srečo v nas. Kadar pa smo svobodni in srečni od znotraj, bomo zaživeli svobodo in širili srečo tudi navzven.
Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, nad vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.
Zapisal Luka Tul