Nedeljska misel

Misli za petindvajseto nedeljo med letom.

Ko je Bog zasadil prvi vrt v Edenu, ga je zaupal človeku, da bi ga obdeloval in varoval. Lahko rečemo, da je bila to prva pogodba, ki sta jo sklenila Bog in človeštvo. Božja volja za človeštvo je namreč, da je deležno tega Božjega darila, ki so nebesa in polno[…]

Misli za štiriindvajseto nedeljo med letom.

V današnjem evangeljskem odlomku (Mt 18,21-35) se me je dotaknila Jezusova beseda, da naj svojemu bližnjemu odpustimo »iz srca«. Zamahniti z roko, pozabiti, prebroditi ali odpustiti s stisnjenimi zobmi in zaradi ljubega miru je nekaj, odpustiti iz srca pa je več in temeljiteje kot to. Kje se ustavimo? Priznam, da[…]

Misli za triindvajseto nedeljo med letom.

Če koga dobimo s prsti v marmeladi ali z roko v žaklju, mu zapremo marsikatera vrata. Vprašanje je tudi, če smo se voljni z njim pogovarjati na štiri oči ali s pričami. Človeka pač sodimo po enem samem dejanju in ga kar takoj imamo za pogana in cestninarja, se pravi,[…]

Misli za enaindvajseto nedeljo med letom.

Velikokrat se na Cerkev še vedno gleda kot na neko vzporedno, podtalno ali celo idealno državo, kjer je papež »Bog i batina« in škofi njegovi podaniki, ki ga – po zgledu vojakov – ubogajo. Tekom časa je tako tudi bilo ali vsaj moralo biti. Priča smo bili Papeški državi in[…]

Misli za dvajseto nedeljo med letom.

Ne vem, kdo je bolj občudovanja vreden: Žena, ki neomajno veruje, ali Jezus, ki – človeško gledano – preseže samega sebe? Kdo je večji: kdor je deležen uslišanja, ali kdor usliši? Vera resnično premika gore. In ne samo gore. Vera premakne tudi ljudi: jih spreminja, nagovarja, spodbuja in nudi oporo.[…]

© Župnija Izola 2021